Mission Impossible

Če vedno uspe Tomu, bo pa meni menda tudi (čeprav bolj slabo kaže)

Confused

Včeraj sem bila z bivšim na pijači. In morem reči, da sem se počutila kot takrat ko sva bila skupaj. Kot da se ne bi 4 leta videla in se nebi polno stvari spremenilo. Njemu je končno uspelo, kar si je želel. Igra v bendu. Jaz sem končno začela študirati. Potem sva šla še do mene na pivo in je bilo prav zabavno, ker nihče ni prestopil meje a sem se kljub temu počutila kot da ne bi nikoli minila ta štiri leta. Vendar hkrati ne želim narediti kake zmede glede na to, da je moj ego tako nizko in je edini način, da se spet dvigne, da na neki način zaj... unega bednika. Žal pri teh stvareh nisem navajena izgubljati na tak način. Upam, da te stvari kmalu uredim. Kot sem že rekla nočem biti z njim, želim samo, da on želi biti z mano. Če je to narobe..

Težke odločitve

Glede na moje trentutno stanje, finančno stanje in glede na moje zadnje izpade pod vplovom alkohola (spoznala sem, da trpim zaradi ranjenega ega, ker je verjetno kronična bolezen, dokler ne najdem kakšne žrtve) vedno bolj razmišljam, da bi sprejela očkovo velikodušno ponudbo in se vrnila v varno zavetje doma. No, ta razlog bi bil bolj finančne narave, saj sem glede na najemnino več ali manj cel mesec brez denarja, kar pa ga imam pa seveda izpuhti ob cigaretih in abnormalni količini alkohola. Potem pa so tu razlogi zakaj ostati v Ljubljani. Pogrešala bi to službo ( in niti sanja se mi, kje v naših prelepih krajih obdanih z zelenjem in gorami, bi lahko delala brez tega, da bi domov prihajala izmučena kot poljska miš in umazana kot, da bi delala v rudniku (hmmmmm...)), pogrešala bi Diano, ker bi jo videla samo ob vikendih, kar pa ne bi blo dobro ne za moje ne za njeno psihično zdravje. Pogrešala bi mojo Tjaško, najine skupne pijanske podvige, najina piva, gledanje OTH in GG (ter moje kometiranje in njeno jezo, da ne sliši ničesar). Pogrešala bi svobodo, ki jo doma nikakor nimam in konec koncev pogrešala bi Ljubljano ( pa tudi, če samo iz razloga, ker se ga lahko vedno pošteno napijem) . Kakšni predlogi, kaj storiti?

Ne morem verjeti...

...da so nekateri ljudje tako neumni, da mislijo, da je vse svet njihov in ni pomembno nič drugega kot oni. Jezna sem. Grem na čik. To me pomiri

Vsak dan se kaj lepega začne

Prišel je spoznanja dan

na bregu sladkih rek.

Prazne tovarne stoje v senci rdečega neba.

Otroci se za domovino umreti uče.

Obriši solze in nasmej se mi

z objokanimi, z objokanimi očmi.

Vsak dan se kaj začne,

se kaj lepega začne.

Ko napoči čas naj nežno cvetje

ponudi nama svoje zavetje.

Dokler smrt ne položi

roke na tvoje oči.

Tole je novi (no napisan je bil že pred 20 leti) komad od Nietov. Čeprav je melodija tako tipično nenietovska, da bi lahko peli že skoraj na Slovenski popevki ga lahko poslušam cel dan. Pa še tali novi pevec je tko noro dober .

So what

Sedim v dnevni sobi, jem sendvič (ja vem ob ponoči se ne je:) in poslušam Niete. No sedaj že kadim cigaret (kar tudi naj nebi počela:). Razmišljam kako se je vse spremenilo odkar sem prišla iz naših kmetov v Ljubljano (čeprav se že prej nisem ravno poistovetila z kmečkim načinom razmišlanja).

Kako sem pustila za sabo skoraj vse ljudi katerim sem se tako trudila biti všeč, kasnje pa ugotovila, da z nnjimi samo zapravljam čas, ker nikdar ne bom mogla biti to kar sem, ker mi nedovolijo (joj preveč naglas se smejiš; a se ti ne zdi, da preveč piješ; ti sploh veš koliko skadiš in kako je to nezdravo; ti boš celo življnje prespala; kako lahko ne čakaš, da boš spoznala moškega svojih sanj (in ga čakam doma mogoče?); hmmm)

Kako sem tu spoznala eno najboljših oseb (mojo Tjaško) pred katero lahko rečem in počnem vse, pa me ne bo obsojala (no samo kdaj). Verjetno je edina oseba, ki jo lahko pokličem ob treh ponoči in ji razlagam svoje travme in verjetno je edina oseba, ki me lahko kljub temu spravi v dobro voljo (kar seveda tudi jaz počnem zanjo, se razume). Je oseba, ki se ne zgraža nad mojimi šalami, tudi če so vulgarne in verjetno edina oseba, ki lahko v celi nadaljevanki opazuje samo moške roke (poleg mene se razume). Nič čudnega da je postala moja žena.

Zdi se mi, da sem šele tu začela zares živeti in da sem lahko to kar sem. In rada sem jaz.

best mistake

Zdi se mi, da je prav tako. Da je nekje drugje ... z njo. Da ga vidim na vsake toliko časa, da me vedno gleda, da se jaz delam hladno. Včasih me zanima, če mu je kdaj žal. Žal, da se je tako odločil. Ampak potem spoznam, da mi je tako bolje. We had our chance. Ki sem jo jaz že vsakič znova zatrla z besedami, da s takim človekom ne morem biti, čeprav sem globoko v sebi upala na neko ljubezen. How pathetic. Vendar sedaj dejansko nimam več želje biti del njegovega živlenja, čeprav nekako slutim, da ta zgodba še ni končana. Mogoče zaradi njegovih pogledov ali prevelike količine alkohola tistega dne. Vendar hkrati upam, da bosta srečna skupaj, ker I deserve better. Pa čeprav to vključuje samo seks zaradi prevelike količine alkola,vendar brez travm, ko je odhajal (ali sem odšla jaz), brez lažnih upov v njegovih boljših dneh in brez razmišljanj zakaj. Mogoče pa sem kriva sama, ker nikdar nisem pustila možnosti, da bi bila skupaj.

Preveč možnosti me čaka zunaj. Mogoče kdaj ... čez nekaj časa.

Ampak sedaj itak ne seksam več ... sedaj jem grah